Zakaj je na Goričkem padala toča brez dežja in zakaj je veljalo "le" rumeno opozorilo

V delu Goričkega se je v torek okoli pol dveh popoldne razbesnela huda nevihta s točo, veliko tudi kot teniške žogice. Škode je veliko, strehe so prerešetane, avtomobili razbiti.

Na terenu so že cenilci, ki ocenjujejo obseg škode. Najhuje je bilo v občini Gornji Petrovci. Po besedah tamkajšnjega župana Franca Šlihthuberja takšne katastrofe ne pomnijo.

Po besedah domačinov je toča padala nekaj minut brez dežja. Kako je lahko nastala tako močna supercelična nevihta?

Najprej pojasnimo, kako toča nastane. Ledene krogle nastanejo v nevihtnih oblakih, predvsem v tistih, ki jih meteorologi imenujejo kumulonimbusi. Ti oblaki nastanejo, ko se topel in vlažen zrak iz nižjih plasti atmosfere začne hitro dvigovati. Ker z višino temperatura zraka pada, vodna para v dvigajočem se zraku začne kondenzirati in tvori oblake. Če je dovolj vlage in nestabilnosti v ozračju, se lahko razvije močan nevihtni sistem.

Znotraj kumulonimbusa potekajo zelo močni navpični vetrovi, imenovani vzgonski tokovi. Ti lahko "nesejo" vodne kapljice visoko nad zemljo – na območja, kjer so temperature občutno pod lediščem, tudi do –50 stopinj Celzija. Tam kapljice zamrznejo in sestavljajo ledena zrnca – prve zametke toče, je pojasnil meteorolog Agencije RS za okolje Urban Žagar.

A tukaj se potovanje šele začne. Ledenim zrnom se na poti navzgor in navzdol skozi oblak večkrat prilepijo nove kapljice vode. Vsakič, ko se zrnce dvigne v hladno območje, dodatna voda na njem poledeni in ustvari novo plast ledu. Na ta način zrnce raste – podobno kot snežna kepa, ki se valja po zasneženem bregu.

Ko zrnce postane pretežko, da bi ga vzgonski tokovi še zadrževali v zraku, pade na tla kot toča. Velikost toče je neposredno povezana z močjo vzgonskih tokov – močnejši kot so, večje in težje lahko postanejo ledene krogle, preden padejo na zemljo, je še pojasnil Žagar.

Zakaj je toča na Goričkem padala brez dežja?

Kot je pojasnil meteorolog, močan veter nosi delce, sprva kot kapljice. Pri močnih vetrovih toča lebdi in "raste" v oblaku in lahko doseže tudi večjo velikost. Ko postane pretežka za vzgornjik, pa pade z veliko hitrostjo na tla. Ostali delci, kot so kapljice, pa padajo počasneje, saj upor nanje deluje drugače. "Ker padejo počasneje, ti večji delci toče 'prehitijo' ostale padavine," je dodal Žagar. Za poletje je značilno, da ti debelejši delci prehitijo ostale padavine, kar je glavni razlog, zakaj je na Goričkem nekaj minut padala samo toča, je dejal.

Za to točo je padlo nekaj padavin, a se je večina dežnih kapljic ujela na ledenih zrnih. "Tako je toča pobrala še tisto, kar bi padlo v dežju, zato je posledično manj padavin," je dodal.

Zakaj je bilo izdano le rumeno opozorilo?

Agencija za okolje je za Prekmurje v torek izdala rumeno opozorilo. Zakaj? Po Žagarjevih besedah je bil scenarij, ki se je na koncu zgodil, malo verjeten – a ne nemogoč. "Vseeno je bilo težišče nevihte severno od Goričkega, torej v Avstriji in na Madžarskem." Po njegovih besedah so posamezni računi nakazovali, da bi nevihta lahko oplazila Slovenijo, kot se je na žalost zgodilo. "A pri opozorilih je treba upoštevati predvsem verjetnost. Torej dogodek je bil možen, a malo verjeten, zato je bilo izdano rumeno opozorilo, ki nagovarja tudi na možnost močnejše nevihte. Težava je tudi, ker so regije precej velike in se zdi, da opozorilo velja za celotno regijo. Se pa strinjam, da bi si ta nevihta zaslužila posebno opozorilo. A smo se po izračunih, ki temeljijo na verjetnosti, odločili, da ostanemo pri rumenem opozorilu," je dodal.

Naslednji dnevi bodo suhi in precej topli. Danes bo sončno in suho, na severovzhodu bo pihal okrepljen veter, ki lahko doseže hitrost do 60 km/h. Suho in toplo bo vse do nedelje, ko bo Slovenijo od severa prešla hladna fronta, ki bo prinesla padavine po vsej državi.

POSEBNI VIDEO: V Ljubljani je bilo težko preživeti